Category: Sneg

Ta vikend sem se odločil, da ne bom lenaril. Vzel sem iz omar potrebno opremo in s odločil da grem v hribe na dolg pohod po snegu. Slika vremena je bila lepa in zato nisem več imel izgovorov. Ne vem, kdaj sem se nazadnje sprehajal ali malo prepotil, potreboval sem to.

Vedel sem, da hoja po snegu in prav nič lahka, a sem hotel doživeti to izkušnjo. Ker živim na podeželju, sem se odpravil peč že od doma. Imel sem cilj narediti 7 kilometrov na eno stran in 7 kilometrov nazaj. Na začetku sem potreboval nekaj časa, ker me je zeblo. Čeprav je bilo sonce, je mene zeblo. Po 15 minutah pa je sem se začel počutiti boljše, tako sem šel ta svoj tempo, nisem pretiraval, ker sem vedel, da me čaka dolga pot.

Na sami poti ni bilo lahko, je pa bilo čudovito, ko sem opazoval naravo, ko je sonce svetilo skozi drevesa, lepo je bilo videti tako snežno beli sneg. Že dolgo nisem opazoval narave v snegu, tokrat pa sem lahko užival ure in ure. Prav nikamor se mi ni mudilo. Hodil pa sem po neuhojeni poti, tako da sem se kar pošteno utrudil, ker je bil tudi hrib.

Domov sem se vrnil prerojen, obljubil sem sam sebi, da bom to pot še šel, vedno, ko bo zapadel sneg. Kajti to moje telo potrebuje, lahko rečem, da mi so mi delale čisto vse mišice na telesu. Ta mraz pa mi je prišel do kosti in moram povedati, da mi je prav pasalo, da je bilo tako mrzlo, včasih človek rabi, da ga nazebe do kosti, tako pravijo. In verjetno je to tudi res.…