Lamelne zavese in servis

Ko nam montirajo lamelne zavese, se enostavno ne obremenjujemo z montažo in skoraj nismo prisotni, da bi videli, kako so lamelne zavese sestavljene. Veseli smo, da smo jih montirali in da so nam polepšale dom. Tako služijo svojemu namenu, dokler je z njimi vse v najlepšem redu in služijo svojemu namenu.

Nastane pa problem, ko kateri kos od njih odleti ali pa se lamelne zavese poškodujejo. Takrat smo zmedeni in ne vemo, kaj moramo narediti. Zdaj, če imamo srečo in odleti samo en majhen košček, potem lahko pogledamo drugo zaveso in vidimo, kam in kako moramo namestiti tisti del nazaj. 

Če pa se lamelne zavese bolj poškodujejo, pa je dobro, če so nam jih montirali iz salona, ker jih lahko kontaktiramo. Meni osebno se je to zgodilo in ker nisem vedela, kaj moram storiti, sem jih poklicala. Presenečena sem bila nad njihovo prijaznostjo in njihovo razpolago. Seveda so me prvo vprašali, kako so se lamelne zavese poškodovale in rekli, naj jim pošljem fotografijo. Takoj, ko so pogledali fotografijo, smo se zmenili, kdaj bodo prišli lamelno zaveso popravit, ali zamenjat če bo potrebno.

Malo je še danes takih salonov, kjer so še na voljo, glede servisov. Resnično pa si nisem mislila, da bodo odobrili servis lamelne zavese, kajti sklepala sem, da je to naša napaka in da je ne bodo želeli popravi.

Res je, da te naše lamelne zavese niso bile poceni in so resnično narejene strokovno, kvalitetno, po materialu pa se vidi, da so kompaktne in neprosojne. Že tukaj se vidi, da delajo pošteno. Kajti dokler nisem videla lamelne zavese pri moji prijateljici, ki jih je kupila v trgovini zelo poceni, nisem mogla verjeti, da je lahko takšna razlika v kvaliteti. 

Danes vem, da še kako velja pregovor malo denarja malo muzike, kajti če bi takrat lamelne zavese kupila poceni v trgovini, mi noben servis ne bi nudil popravila.

 …

Čokoladnica in praline

Sem človek, ki ne more brez sladkega, obožujem čokolado in rada si jo privoščim. Vendar ne jem vsake čokolade, sem malo izbirčna, tako obožujem praline vseh okusov, riževo čokolado in določene čokoladne napolitanke. Da bi sedaj imela tako željo po čokoladi, da bi pojedla vse kar je čokoladnega niti ne, mora biti čokolada tista, ki jo imam rada.

Zelo rada se ustavim v kakšni čokoladnici, najraje imam dve in to sta v Piranu in v Podčetrtku, tukaj najdem praline po mojem okusu in takrat, ko jih obiščem si naredim zalogo. No točno ta zaloga pa se nikoli še ni odnesla, ker vedno pojem v prvih dneh karkoli kupim in koliko kupim. Sedaj sem se zažela malo kontrolirati, da si ne kupim preveč, ker itak pojem vse v istem času, pa ni važno koliko te čokolade je.

Tokrat sem obiskala Piran z družino in seveda sem morala po praline v čokoladnico. Imeli so tudi nove okuse, vedno vzamem praline v več okusih in potem ko se sprehajam po mestu počasi jem in sproti hočem ugotoviti kakšnih okusov so. Imam to navado, da prodajalki na koncu tehtanja rečem, če mi lahko vse praline strese v eno vrečko, ker so različnih okusov, me po navadi prodajalka čudno pogleda, jaz pa že vem, zakaj sem se tako odločila.

To je tisti sladki pregreh, ki je res dober, meni so praline res dobre, ker pa jih je toliko vrst je to še najlepše, ker nikoli ne veš v kaj si zagriznil. Tukaj se ta užitek za praline šele začne, ravno zato jih obožujem, ker so kot kinder jajček, vedno te presenetijo z notranjostjo. Po navadi izbiram tako, da jih je polovica v beli čokoladi in polovica v črni, ker imam rada obe čokoladi. Poskusite tudi vi enkrat jesti pomešane praline, da ne boste vedeli v kaj ste zagriznili, boste videli kako je to dober občutek, kot otrok, ki čaka na presenečenje.…