Prvič v casino
Pri svojih osemnajstih letih sem prvič namensko stopil v casino. Zakaj namensko se vprašate? Zato ker sem vanj zakorakal že, ko sem imel približno dvanajst let. Nenamensko seveda, ampak vseeno se je zgodilo. Dopustovali smo na obali, starši so sedeli na kavi, jaz pa sem raziskoval dele hotela in čudno bi bilo, če me pot ne bi zanesla tudi v casino. Po kakšnih 10min mojega pohajkovanja so me varnostniki opazili in me prijazno pospremili ven. Še sam nisem vedel, da moraš biti za obisk teh prostorov star osemnajst, ampak ko sem končno dopolnil polnoletnost, je bila to ena izmed prvih stvari, ki sem jih storil.
Poklical sem prijatelje, zbrali smo svoje prihranke in se odločili, da tistega dne preizkusimo svojo srečo. Živeli smo v bližini Italije, zato casino ni bil nobena redkost. Stopili smo noter in naenkrat nas je obdal trušč in hrup. Meni se je celotna atmosfera zdela fenomenalna. Ljudje so se veselili, jokali, ob vseh teh emocijah pa jih je spremljal ropot avtomatov, ki so v trenutku ko vstaviš kovanec pisali usodo tvojega bančnega računa. Obstali smo za trenutek, ampak ne predolgo, saj smo se kaj kmalu za tem, razporedili po celotnem prostoru.
Seveda smo se vsi sprva lotili avtomatov, saj iskreno nihče izmed nas ni bil dovolj pogumen da preizkusi igre s kartami. Žetoni so leteli, včasih nam je uspelo včasih pa ne. Nekateri prijatelji so imeli več sreče, drugi manj. Za vsak vstavljen kovanec smo vsi nervozno čakali ali nam bo uspelo ali ne. Casino nam je zmešal glave. Tako smo vztrajali do poznih jutranjih ur in kaj kmalu so nas prosili, da počasi odidemo. V bistvu se je to zgodilo ravno ob pravem času, saj je nekaterim izmed nas že zmanjkalo denarja, spet drugi pa so kovali načrte kaj si bodo kupili z novim dobičkom.
Izkušnja je bila izredno zanimiva in moram priznati, da smo se z prijatelji odlično zabavali. Ampak na srečo je na koncu prevladal zdrav razum in odločili smo se, da casino ne bo postal ena izmed naših rednih postojank. …